Najboljše prijateljice.

"Torej, gdaj se dobimo? In kje?" sem uprašala mojo najboljšo prijateljico. "Ne vem, pokliči ko boš tam, jaz sem zunaj samo do 17 ure. Pa pred telovadnico pridi!" Prekinili sva, jaz pa sem se začela pripravljati. Ko sem prišla do dogovorjenega mesta, sem se nasmehnila, saj sem videla 2 moji zelo zelo dobri prijateljici. Komaj so prišle do mene, smo se že začele smejati, tako močno da nas je bolel trebuh. Onidve sta se kar naprej 'kregale', jaz pa sem se lahko samo smejala. Potem smo se začele slikariti. Pred telovadnico je postalo dolgčas, odpravile smo se na kratek potep po centru mesta, nato pa smo se usedle na avtobusno postajo. Tam smo se nekaj časa pogovarjale, se smejale, govorile o fantih, potem pa smo se odločile da bomo mahale neznancem, ki so se vozili mimo. Bilo je zabavno, tekale smo sem ter tja, nekajkrat smo tekle še do druge avtobusne postaje čez cesto, ljudje so nas samo čudno gledali. Skupaj smo prizadete. Sem ugotovila, to me ni motilo, saj smo se neizmerno zabavale. Potem pa je po eno od prijateljic prišel oče. Objele smo se, se poslovile, in si mahale. Midve sva še naprej mahale neznancem, potem pa sem tudi jaz morala domov. Poslovile sva se. In odšle sva vsaka na svojo stran. Zame je bil to eden najlepših dni, saj sem se neizmerno utrudila, smejale smo se skoraj cel dan. Upam, da se bo ta dan še gdaj ponovil.

Utrinek tega dne:

Manca, Maša in Anna (js)