On.

Pogovarjala sem se s prijateljicami, ko se mi je nenadoma odprlo še eno okno. Bil je on. Nasmehnila sem se, saj sem ga čakala skoraj cel dan. Pozdravil me je z 'Živjo draga', kar me je presenetilo. Odgovorila sem mu precej.. hladno, če bi kdo gledal z njegovega vidika. Začela sva se pogovarjati, čas je tekel in tekel. Seveda je on že vedel, da je moja simpatija, samo strmela sem lahko v ekran, ko mi je napisal 'rad te imam', mislila sem da sanjam, in da so to le ene najlepših sanj, ki se jih zjutraj ne bom spomnila. Odgovorila sem mu: 'Tudi jaz imam rada tebe.' Čez nekaj ur se je poslovil, med temi urami, pa se je med nama spletla... nekakšna vez, ne vem kako naj to poimenujem. Razočarana sem bila, ker je že moral iti, čeprau je bila ura že čez polnoč. Čakala sem ga tudi popoldne, in spet sem se nasmehnila do ušes, ko sem videla da se je vpisal. Nekaj časa sva se pogovarjala, potem, pa me je vprašal nekaj, česar nisem pričakovala, mislila sem, da nisem prava zanj. 'A bi bila moja?' Približno 10 minut mu nisem odpisala, saj sem bila v šoku. Potem sem mu napisala: 'Ja,' in se začela tresti, še sama ne vem zakaj. Bila sem srečna. Prvič od leta 2002. In, zdelo se mi je, da sem najsrečnejše dekle na svetu, ko mi je zopet napisal: 'Rad te imam, ne pozabi tega!' Sama pri sebi sem si obljubila, da teh besed ne bom nikoli pozabila. Res, da mi je že marsigdo rekel, da me ima rad. Ampak, ker mi je to rekel on, tisti, zaradi katerega sem trpela, saj sem mislila, da zanj nisem prava.. Bila sem v nebesih. Upam, da bo to trajalo še dolgo, saj je lepo biti srečen, zares srečen, po tako dolgem času.