Zaznamovana.

"Pusti me pri miru, prosim! Saj te niti ne  poznam, zakaj mi to delaš?" sem zavpila. Udaril me je, že tako nisem videla skoraj ničesar, zdaj pa se je nad mano zgrnila popolna tema. Nisem se zavedala kaj mi je tisti moški delal, ničesar se nisem zavedala. Čez nekaj ur sem se zbudila. Videla sem rahlo osvetljeno sobo, jaz pa sem ležala na postelji. Poskušala sem vstati, a me je nekaj vsakič potegnilo nazaj. Poskušala sem, in poskušala, a mi ni uspelo. Potem pa je vstopil tisti moški.. "Kam pa kam, deklica?" me je vprašal. Šele zdaj sem ga popolnoma videla. Ko me je ugrabil, je bilo že temno.  "Gdo si? Kaj hočeš od mene? Spusti me domov! Saj te ne poznam.. saj me tudi ti ne poznaš.. Ničesar ti nisem naredila, SPUSTI ME!"sem vpila, a tisti moški me je preprosto ignoriral. Nisem prenesla tega. Nato mi je rekel: "Sem negdo, ki ga ne želiš poznati. Od tebe ne želim ničesar, od nekoga drugega pa." Srepo sem ga pogledala in rekla: "Karkoli že načrtuješ, ti že zdaj povem, ne bo ti uspelo!" Prišel je bliže k meni, in ko se je nagnil nadme, sem mu špuknila v obraz. Takrat je ponorel. Takoj mi je postalo žal da sem karkoli naredila. V roke je vzel pas, vedela sem kaj sledi. Zašepetala sem mu: "Prosim, ne.." Z nečim trdim me je udaril po glavi, spet sem se onesvestila. Potem me je nekaj zdramilo. Nekakšno šumenje. Odprla sem oči, ugotovila sem, da ležim na postelji, gola. Slutila sem kaj se je zgodilo, in upala sem, da bo tega kmalu konec. In želja se mi je čez nekaj dni uresničila. Negdo mu je ukazal, naj me izpusti. In me čez nekaj dni tudi je, med tistimi dnevi ko pa sem bila tu, me je pustil hirati, bila sem brez česarkoli, se pravi brez hrane, oblek, brez vsega. Samo na nekaj dni mi je prinesel malo vode, da nebi dehidrirala. Pripeljal me je do naše ulice, spraševala sem se kako za vraga ve, kje sem doma. Ko sem prišla domov, so bili vsi zgroženi nad mojim izgledom, saj sem shujšala do kosti. Potem so se postavili v nekakšno vrsto, me objemali, in mi govorili kako so me pogrešali. Bilo mi je toplo, a kmalu sem se opravičila, in odšla v kuhinjo. Naslednji dan je prišla policija, s seboj pa so pripeljali tudi psihologa. Spraševal me je o raznih stvareh, kaj je z mano počel, in use, a bila sem tiho. Potem je naslednji dan spet prišel. In naslednji dan spet. Tako se je nadaljevalo, dokler mu nisem povedala usega.. Čeprav je veliko takih primerov, je bil tako zelo zgrožen, da ni mogel verjeti, da bi odrasel moški posilil 12 dekle. Čez nekaj mesecev smo ugotovili, da sem noseča. V šoli so me vsi zafrkavali, bila sem tarča posmeha. Domov sem vsak dan prihajala v solzah, dokler se le nisem odločila, da bom otroka vendarle obdržala. Doma so bili nad to odločitvijo presenečeni, a me niso poskušali prepričati v nasprotno. Do rojstva, sem se poučevala doma, in med vsem tem sem se začela zavedati, da bom zaznamovana za vse življenje..